Decentralni, lokalni, centralni sistemi - razlaga pojmov

Pogosto se navaja, da je decentralni prezračevalni sistem lokalni, kar pa ne drži. Lokalno namreč pomeni, da prezračujemo le prostor, v katerem je vgrajena  enota, medtem ko so pri decentralnem prezračevanju posamezne enote med seboj povezane in zagotavljajo celostno prezračevanje vseh prostorov v hiši ali stanovanju.

V grobem ločimo tri vrste prezračevanja, in sicer centralno, decentralno in lokalno.

Decentralno prezračevanje
Decentralni sistem prezračevanja sestavlja več posameznih enot, ki so lahko na videz podobne nekaterim enotam lokalnega prezračevanja.
Vse enote decentralnega sistema namreč delujejo usklajeno prek centralne regulacije, ki nadzira razmere v posameznih prostorih in temu samodejno prilagaja delovanje posameznih enot.

Centralno prezračevanje
Pri centralnem sistemu prezračevanja so iz ene večje enote (rekuperatorja) speljane cevi za dovod in odvod zraka do vseh prostorov v hiši ali stanovanju. Cevi so lahko speljane po zunanji strani objekta pod toplotno izolacijo ali v notranjosti po ploščami za talno gretje, pod spuščenim stropom ipd. Največkrat se vgrajuje v novogradnje, v obstoječe hiše le redko, običajno v primeru celovite energijske prenove objekta.

Lokalno prezračevanje
V tem primeru ne govorimo o prezračevalnem sistemu, saj gre pravzaprav za eno enoto, ki se montira na zid, po dveh ceveh pa se skozi njo sočasno dovaja svež zrak v prostor in odvaja iz njega izrabljen zrak. Lokalno prezračevanje se običajno uporablja za prezračevanje enega prostora. Zaradi pomanjkljivosti, kot so slabi izkoristki pri izmenjavi zraka in omejen obseg delovanja (le nekaj kvadratnih metrov na posamezno enoto), se to prezračevanje vgrajuje manj pogosto.

Različni decentralni sistemi prezračevanja

Higrosenzibilni sistem: gre za kontrolirano prisilno prezračevanje brez rekuperacije toplote, pri katerem zaradi natančno dimenzironiranih pretokov zraka ni velikih toplotnih izgub.
Sistem z rekuperacijo: s toploto, ki prostor zapušča z ogretim izrabljenim zrakom, se ogreva hladen svež zrak, ki se dovaja v prostor. S tem se zmanjšajo toplotne izgube pri prezračevanju, saj hladnega vstopnega zraka ni treba dodatno ogrevati.
Hibridni sistem: je nekakšna mešanica med higrosenzibilnim sistemom in sistemom z rekuperacijo.

Dvosmerne (reverzibilne) enote decentralnega sistema
Decentralni prezračevalni sistem z rekuperacijo je sestavljen iz več dvosmernih (reverzibilnih) enot, nameščenih na zunanje stene posameznih prostorov v hiši ali stanovanju. Skozi vsako posamezno enoto poteka izmenjava zraka – zrak v intervalih nekaj časa vstopa v prostor in nekaj časa iz njega izstopa. Zrak, ki izstopa, svojo toploto odda keramičnemu hladilniku, od koder se toplota odda svežemu vstopnemu zraku. Dovod zraka v prostor omogočajo ventilatorji, nameščeni v kuhinji, kopalnici in drugih servisnih prostorih, zaradi katerih se ustvarja majhen podtlak, ki povzroči počasen, dotok svežega zraka skozi vhodne enote.

Za nemoteno in učinkovito delovanje decentralnega sistema z rekuperacijo je nujno, da je sistem pravilno načrtovan, nameščen na pravih mestih in ustrezno dimenzioniran. Le tako lahko zagotovimo enakomerno prezračevanje vseh prostorov, pri čemer so izkoristki vračanja toplote približno 90-odstotni. Skrivnost delovanja je v reverzibilnem delovanju rekuperatorskih enot. Te namreč ob sočasni smeri delovanja ustvarjajo zračne poti, kjer se izmenja celotna prostornina zraka v prostoru. Bistvo delovanja pa je krmiljenje, za kar skrbi posebna kontrolna enota, ki meri temperaturo, vlago, vsebnost ogljikovega dioksida in prašne delce v prostoru, temu pa prilagaja smer in čas delovanja posamezne rekuperatorske enote